 |
 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| |
| Park Tivoli |
|
|
Nekaj minut peš od središča mesta: s Prešernovega
trga navzgor po Čopovi in Cankarjevi ulici, še nekaj korakov,
in prišli ste v najbolj zeleno osrčje slovenske prestolnice.
Tivoli je zbirališče športnikov, pešcev, mladih mamic z malčki,
ki na zelenicah preizkušajo svoje prve samostojne korake,
in vseh ljubiteljev sprehodov v naravi mestnega središča.
V park zahajajo seveda tudi vsi ljubljanski »pomembneži« in
smetana, ki veselo razkazujejo svoje domače ljubljenčke. Skozi
park se vozijo kolesarji, mladi na rolerjih in rolkah. Park
živi spomladi, poleti, jeseni, pozimi, med tednom in med vikendom.
Pozimi, ko je zasnežen, vabi na kepanje, spomladi je pravi
raj za sveže zaljubljene, poleti pa vabi na poležavanje na
travi ali na piknik pod drevesno krošnjo. Če se podate proti
vrhu parka Tivoli, boste tam odkrili prekrasen Cekinov grad. |
|
| Botanični vrt |
|
|
Ljubljanski Botanični vrt deluje od leta 1810.
V njem najdemo več kot 4500 različnih vrst rastlin. Dobra tretjina
je domačih, preostale pa so prinesli z vsega sveta. Vrt je razdeljen
na arboretum, kjer je največ drevesnih vrst, rastlinski sistem,
v katerem so razvrščene sorodne rastline glede na rastlinsko
razvojno deblo, ekološke skupine (močvirne in vodne rastline),
rastlinjak (predvsem za tropske rastline, ki zahtevajo višjo
zračno vlago) in gojitveni del (gredice za vzgojo in raziskovanje
rastlin).
Ižanska cesta
15
O: poleti od 7.00 do 19.00 (april-oktober)
pozimi od 7.00 do 17.00 (november-marec)
Vstop prost za posameznike in skupine, brez strokovnega vodstva
Vstopnina za voden obisk skupine.
Dostop: mestni avtobus št.3 (smer Rudnik) |
|
| Kongresni trg |
| |
|
Trg je dobil ime po drugen kongresu svete
alianse, katerega gostiteljica je bila Ljubljana leta 1821.
V tem času je Ljubljana gostila vse najpomembnejše politične
osebnosti in voditelje: od avstrijskega cesarja Franca I.,
kralja Ferdinanda s Sicilije, Metternicha do ruskega carja
Aleksandra I., ki so razpravljali o prihodnosti Evrope.
V parku Zvezda, ki je na Kongresnem trgu, najdemo še ostanke
iz rimskih časov. Na to nas spominja kipec prebivalca nekdanje
Emone na južni strani parka. Tam je tudi lepo ohranjen del
rimskega zidu in sarkofag iz tistih časov.
Na mestu današnjega parka Zvezda – ime je dobil zaradi osmih
krakov v obliki zvezde – je nekdaj stal kapucinski samostan,
ostanke katerega so pred kongresom leta 1821 odstranili. Park
Zvezda je bil urejen leta 1824 po francoskem vzoru.
Na Kongresnem trgu so leta 1918 proslavili ustanovitev Kraljevine
Srbov, Hrvatov in Slovencev, 9. maja 1945 pa so prebivalci
slavili osvoboditev Ljubljane izpod okupatorja. V zgodovini
nove države Slovenije je na Kongresnem trgu 21. junija 1999
Slovence nagovoril takratni predsednik ZDA Bill Clinton.
Kongresni trg si svoje ime nedvomno zasluži, čeprav dogodke,
ki so se zapisali v njegovo zgodovino, ne moremo šteti pod
»kongrese« v pravem pomenu besede. |
|
|
| |
|
|
|
