| 19. stoletje
|
| |
1804 |
|
Ljubljana ima 10.000 prebivalcev, 170 gostiln
in 15 kavarn. |
 |
1809-1813 |
|
V Ljubljano pridejo Francozi in Ljubljana postane
glavno mesto Ilirskih provinc. V upravi, šolstvu in kulturnem
življenju se uveljavi slovenski jezik. Francozi odprejo prvo
visoko šolo, imenovano École centrale. Ljubljana kot edino nefrancosko
mesto Napoleonu postavi spomenik. Francozi zasadijo prvi drevored. |
|
19. stoletje
prva polovica |
|
V Ljubljani živi in dela najpomembnejši slovenski
pesnik France Prešeren, ki je avtor današnje slovenske himne.
Slovenska književnost takrat doseže evropski nivo. |
|
1821 |
|
Kongres svete alianse je Ljubljano vpisal v mednarodno
zgodovino. Udeležil se ga je celo ruski car Aleksander I. Mesto
so v ta namen zelo polepšali. |
|
1843 |
|
Izhajati začnejo Bleiweisove Novice, prvi stalni
slovenski časopis. |
|
1849 |
|
Z Dunaja pripelje v Ljubljano prvi vlak, iz Trsta
pa leta 1857. |
|
1881 |
|
Na Kongresnem trgu zagori prva žarnica. |
|
1890 |
|
Izgradnja mestnega vodovoda. |
|
1895 |
|
14. aprila mesto ponovno prizadene potres. Mesto
obnavljajo Avstrijci in ga obogatijo s secesijskimi poslopji. |
|
1897 |
|
V Ljubljani zazvoni prvi telefon. |
|
1901 |
|
Po ljubljanskih ulicah začne 6. septembra voziti
tramvaj, ki neslavno konča v 50. letih istega stoletja. |
